Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.

Demokratična republika Kongo (DR Kongo) je 1. januarja 2026 uradno nastopila mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Svečana slovesnost z dvigom zastave na sedežu v New Yorku je obeležila prvo vrnitev države v ta strateški organ po več kot treh desetletjih, ko je DR Kongo nazadnje zasedala ta položaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Država se je pridružila skupini desetih nestalnih članic, kamor so bile za mandatno obdobje 2026–2027 izvoljene še Bahrajn, Kolumbija, Latvija in Liberija. DR Kongo bo v okviru skupine A3, ki jo sestavljajo tri afriške države v Varnostnem svetu, zagovarjala stališča Afriške unije glede ključnih vprašanj miru in varnosti na celini. Zunanja ministrica DR Kongo Thérèse Kayikwamba Wagner je ob nastopu mandata poudarila, da bo država delovala kot konstruktiven glas, ki temelji na mednarodnem pravu in pravičnosti. Izpostavila je, da namerava država uporabiti lastne izkušnje iz desetletja trajajočih konfliktov v regiji Velikih jezer za prispevek k reševanju globalnih varnostnih izzivov. Izvolitev DR Kongo, ki je junija 2025 prejela 183 od 187 možnih glasov, sovpada z odhodom Alžirije, Južne Koreje, Gvajane, Sierre Leone in Slovenije iz Varnostnega sveta. Vrnitev DR Kongo velja za velik uspeh nacionalne diplomacije v času, ko se država še vedno spopada z varnostno krizo na vzhodu svojega ozemlja.

Pet novih držav je z začetkom leta 2026 uradno nastopilo dvoletni mandat nestalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Bahrajn, Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Latvija in Liberija so se pridružile temu ključnemu organu za obdobje 2026–2027. Čeprav se je njihov mandat uradno začel že 1. januarja, so se na sedežu v New Yorku prvič zbrali na prvi delovni dan v novem letu, v petek, ko so obeležili začetek mandata s slovesno postavitvijo zastav novih članic. Slovesnost, ki jo je kot soorganizator vodil kazahstanski veleposlanik pri Združenih narodih Kairat Umarov, označuje simbolni prehod odgovornosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Nove članice so v desetčlanski sestavi nestalnih držav zamenjale tiste, katerim se je mandat iztekel ob koncu lanskega leta. Geografsko raznolika skupina novih članic bo v prihodnjih dveh letih sodelovala pri odločanju o najpomembnejših globalnih vprašanjih, vključno z mirovnimi operacijami in mednarodnimi sankcijami. Latvija se je kot evropska država prvič znašla v tej vlogi, kar krepi prisotnost regije v svetovni diplomaciji.

Skladišče Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v najnovejšem poročilu opozorilo, da je spolno nasilje nad otroki v Demokratični republiki Kongo postalo endemično, sistemsko in se še naprej stopnjuje. Po podatkih agencije je bilo v letu 2025 na nacionalni ravni zabeleženih več kot 35.000 primerov posilstev in spolnih napadov na otroke. Razmere so se po navedbah strokovnjakov močno poslabšale od leta 2022, ko je bil zaznan oster porast tovrstnih kaznivih dejanj. Poročilo izpostavlja, da so otroci v tej afriški državi žrtve razširjenega nasilja, ki je globoko ukoreninjeno v družbeno strukturo in konflikte, ki pretresajo regijo. UNICEF opozarja na nujnost takojšnjega mednarodnega ukrepanja in krepitve zaščitnih mehanizmov za najmlajše. Kljub prizadevanjem humanitarnih organizacij se število žrtev povečuje, kar kaže na neučinkovitost trenutnih varnostnih ukrepov in pomanjkanje pregona storilcev v nestabilnem okolju države.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, je suspendiral generalmajorja Sylvaina Ekengeja, tiskovnega predstavnika FARDC (oborožene sile DR Kongo), zaradi sovražnega govora in ideologije genocida, usmerjene posebej proti ženskam iz etnične skupine Tutsi. Belgijski minister za zunanje zadeve Maxime Prevot je obsodil izjave generala Ekengeja o Tutsijih. FARDC je obtožila tudi ljudi blizu Tshisekedija, da vodijo skupino Mobondo, ki je ubila pet vojakov.

Velika Britanija je dosegla dogovore z Angolo in Namibijo o sprejemu vrnjenih nezakonitih migrantov in kriminalcev, po tem ko je zagrozila z vizumskimi sankcijami za države, ki ne sodelujejo pri vračanju. Notranje ministrstvo je potrdilo vizumske omejitve za državljane Demokratične republike Kongo zaradi domnevnega nesodelovanja z novo politiko vračanja migrantov Združenega kraljestva.

Maroko se je uvrstil v osmino finala afriškega pokala narodov 2025 z zmago nad Zambijo s 3:0. Ayoub El Kaabi je dosegel izjemen gol s škarjicami. Achraf Hakimi se je vrnil na igrišče po poškodbi, ki ga je oddaljila od igre od 4. novembra. Južna Afrika si je zagotovila drugo mesto v skupini B po napeti zmagi nad Zimbabvejem.

Maroko se je z zmago 1:0 nad Tanzanijo, z golom Brahima Diaza, uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov. Ayoub El Kaabi je tekmo začel v prvi postavi maroške reprezentance. Real Madrid je v novi sezoni zanesljivo premagal Betis s 5:1.

Predsednik Senegala Bassirou Diomaye Faye in predsednik Republike Kongo Denis Sassou-Nguesso sta 6. januarja 2026 v ločenih slovesnostih v Dakarju in Brazzavillu sprejela predstavnike diplomatskih zborov. Senegalec Bassirou Diomaye Faye je v svojem nagovoru v predsedniški palači izpostavil nujnost mednarodne solidarnosti pri spopadanju z globalnimi izzivi, vključno z varnostno krizo v Sahelu, podnebnimi spremembami in krhkostjo multilateralizma. Ponovno je potrdil zavezanost Senegala mednarodnemu pravu, dialogu in enakopravnosti kultur ter se izrekel proti enostranskim dejanjem in prevladi moči v mednarodnih odnosih. V Republiki Kongo je predsednik Denis Sassou-Nguesso v spremstvu soproge Antoinette v Palači ljudstva gostil akreditirane diplomate in predstavnike mednarodnih organizacij. Doyen diplomatskega zbora je v imenu tujih delegacij pohvalil prizadevanja kongovskih oblasti za mir in stabilnost v regiji. Sassou-Nguesso je v odgovoru poudaril, da bo Kongo še naprej vodil diplomacijo, ki temelji na vzajemnem spoštovanju in sodelovanju, ki prinaša koristi vsem vpletenim stranem. Obe srečanji sta služili utrjevanju političnih in gospodarskih vezi med afriškimi državami ter mednarodno skupnostjo na pragu leta 2026.